BEGIN:VCALENDAR
VERSION:2.0
PRODID:-//ooo ZNANOST! - ECPv6.4.0.1//NONSGML v1.0//EN
CALSCALE:GREGORIAN
METHOD:PUBLISH
X-WR-CALNAME:ooo ZNANOST!
X-ORIGINAL-URL:https://ern.um.si
X-WR-CALDESC:Events for ooo ZNANOST!
REFRESH-INTERVAL;VALUE=DURATION:PT1H
X-Robots-Tag:noindex
X-PUBLISHED-TTL:PT1H
BEGIN:VTIMEZONE
TZID:UTC
BEGIN:STANDARD
TZOFFSETFROM:+0000
TZOFFSETTO:+0000
TZNAME:UTC
DTSTART:20240101T000000
END:STANDARD
END:VTIMEZONE
BEGIN:VEVENT
DTSTART;TZID=UTC:20241120T160000
DTEND;TZID=UTC:20241120T170000
DTSTAMP:20260410T073323
CREATED:20241004T095625Z
LAST-MODIFIED:20241004T095626Z
UID:10000209-1732118400-1732122000@ern.um.si
SUMMARY:Izleti v matematično vesolje: To Infinity and Beyond
DESCRIPTION:Cikel šestih poljudnih predavanj z naslovom “Izleti v matematično vesolje”. Predavanja bodo namenjena predvsem dijakom primorskih gimnazij\, vendar bodo odprta tudi za splošno javnost. Raziskovalci in visokošolski učitelji bodo na razumljiv način predstavili starodavne in sodobne matematične koncepte ter njihovo uporabnost v različnih vejah znanosti\, naravoslovja in družboslovja. \nTo Infinity and Beyond \nVsi se lahko strinjamo\, da ima koncept neskončnosti pomembno vlogo v naši družbi in naši lastni filozofiji\, toda kaj točno je »neskončnost«? V tem predavanju bomo odkrili definicijo neskončnosti\, kot se uporablja v matematiki\, in se poglobili v nekatere njene oblike in posledice. Od prikaza\, da obstaja več neskončnosti do razdelitve zrna graha in njegovega ponovnega sestavljanja\, da bi ustvarili sonce\, ima matematična neskončnost veliko zanimivih lastnosti\, morda so nekatere od njih kontraintuitivne ali paradoksalne. \nOb koncu 19. stoletja so bili matematiki zbegani nad pojavom paradoksalnih rezultatov in nastopila je temeljna kriza matematike. Kot poskus rešitve teh vprašanj je Hilbert leta 1920 predlagal svoj slavni program (Hilbertov program)\, ki je bil poskus formalizacije vse matematike pod trdno osnovo. Vendar se je izkazalo\, da je ta program nedosegljiv z Gödelovimi rezultati\, objavljenimi leta 1931. V drugem delu predavanja se bomo osredotočili na razlago\, kako pokazati\, da določenih (matematičnih) trditev ni mogoče niti dokazati niti ovreči z uporabo skupnih osnovnih pravil matematike. \nO predavatelju: René Rodríguez Aldama se je rodil leta 1994 v La Piedad\, Michoacan\, Mehiki. Leta 2016 je diplomiral iz fizike in matematike na Univerzi Michoacan svetega Nikolaja Hidalga (UMSNH)\, Morelia\, Mehika. Dve leti kasneje pa magistriral iz čiste matematike na Nacionalni avtonomni univerzi Mehike in UMSNH\, kjer so bila njegova matematična zanimanja teorija množic\, logika in topologija. Leta 2022 je doktoriral iz matematike na Univerzi na Primorskem. Od leta 2022 je raziskovalec na Fakulteti za matematiko\, naravoslovje in informacijske tehnologije ter na Inštitutu Andrej Marušič. Njegovi trenutni raziskovalni interesi vključujejo algebro\, teorijo kodiranja\, kombinatoriko in kriptologijo.
URL:https://ern.um.si/dogodek/izleti-v-matematicno-vesolje-2/
LOCATION:Koper\, Univerza na Primorskem\, Fakulteta za matematiko\, naravoslovje in informacijske tehnologije\, Glagoljaška ulica 8\, Koper\, 6000\, Slovenija
CATEGORIES:Matematika
ATTACH;FMTTYPE=image/png:https://ern.um.si/wp-content/uploads/2024/08/UP-FAMNIT-004.png
END:VEVENT
END:VCALENDAR