Pri branju se oči ne premikajo zvezno po črkah, temveč skačejo v približno enakomernih korakih iz besede na besedo, pri čemer hitrejši bralci delajo večje skoke kot počasnejši. Pri stavkih, ki vsebujejo jezikovne nenavadnosti – recimo nenavadne besede, neslovnične skladenjske vzorce ali tipkarske napake, se branje upočasni oz. zaustavi. V določenih primerih se oči lahko tudi vrnejo nazaj in začnejo brati znova. Z izmerjeno hitrostjo branja (naprava meri skoke in postanke oči) in prepoznanimi točkami, kjer se nam je branje zaustavilo lahko sklepamo na slovničnost ali neslovničnost izbranega stavka, na nenavadnost besede oziroma preprosto na težavo, ki jo določena beseda oziroma slovnični element predstavlja bralcu. Takšne raziskave niso pomembne samo za jezikoslovje temveč tudi za študij in učenje branja. V okviru dogodka bomo s prenosnim sledilcem očesnih premikov v živo pokazali obiskovalcem, kako se oči premikajo po besedilu. Branje običajnega stavka bomo primerjali z branjem neslovničnih stavkov, branjem brezpomenskih stavkov, branjem stavkov z nenavadnimi besedami in stavkov z nekaj tipkarskimi napakami. Teorija branja bo na kratko obrazložena tudi na plakatu.
Raziskovalca: prof. dr. Franc Marušič, doc. dr. Aleš Žaucer, dr. Petra Mišmaš
Youtube: tukaj
P6-0382 (A) – ARRS.